Odprta koda: kaj uporabljamo? - Linux!


Na strežnikih. Na delovnih postajah. Na prenosnikih. Na virtualnih sistemih. Na telefonih.
Gnu/Linux uspešno, brezkompromisno in stabilno (z izjemo nestabilnih telefonov:) poganja večino naših sistemov. Če že omenjamo Linux, potem nikakor ne smemo izpustiti omembe organizacije FSF, ki je zakrivila obstoj velikega števila ključnega programja, ki se uporablja v distribucijah Linuxa.

Distribucijo Linuxa Slackware uporabljamo za veliko število strežnikov. Predvsem jo uporabimo kot osnovo, na katero nato po naših načelih naložimo 95% vsega potrebnega programja. S temi strežniki zagotavljamo t.i. rolling-release, kar omogoča sprotno instalacijo zadnjih stabilnih verzih programske opreme brez bolečin ob nadgradnji.


 

Ubuntu je izvedenka Debiana in je naša izbira "to unleash the power of workstation". Preprosta namestitev, že vključen širok nabor gonilnikov (kdo sploh še nalaga gonilnike?), prijazen uporabniški vmesnik, super multi-monitor podpora in navidezna namizja zelo dvigujejo našo produktivnost. Strežniška različica blesti v svoji dodelanosti in preprostosti uporabe ter upravljanja. Verzije programja so precej cutting-edge, vendar predvidoma stabilne. Znani release cikli zagotavljajo predvidljivo platformo.


 

RedHat (in njegova cenejša različica CentOS) predstavljata stabilno platformo za strežnike. Distribucija je konzervativnejša pri verzijah programja, vendar zato ustvarja manj skrbi ob nadgradnjah.



 

Odprta koda: kaj še uporabljamo? - Git!


All the way! Če stvar ni verzionirana in sledljiva, ni primerna za poslovno okolje. Git je naše izbrano orodje za sledenje spremembam kode, konfiguracije sistemov, tudi pomembnih dokumentov in dokumentacije. Z gitom delegiramo osebno odgovornost za spremembe. Slednje se izkaže za zelo spodbudno pri zmanjševanju števila hroščev, ki pristanejo v produkcijskih sistemih. Tudi ta stran, po kateri sedajle brskate, se shranjuje v git-u. Nove spremembe se na produkcijo prenašajo z ukazom "git push production" :)



 

Odprta koda: mogoče še kaj drugega? - Da!


All the way! Konfiguracije sistemov že dolgo ne opravljamo več ročno, saj je ta način zamuden, zastarel in tudi ob perfektni dokumentaciji ne zagotavlja sto odstotne konsistentnosti sistemov. V tem tisočletju:) so za to opravilo na voljo razna orodja, Puppet pa je naša izbira. Management konfiguracij je področje, kjer se dobri sistemi ločijo od povprečnih. Za hitro informacijo: na nekaterih naših sistemih se s Puppet-om ureja že čez 1.700 gradnikov.


 

All the way! Monitoring sistemov je ključen element, ki loči tiste, ki aktivno spremljajo svoje sisteme ter upravljanje izvajajo proaktivno, od onih, ki delujejo reaktivno in konstantno rešujejo težave, ki jih prvi opazijo uporabniki. Različne programske opreme za monitoring je na voljo veliko, Nagios pa je ena najzanesljivejših rešitev.


 

Še ena organizacija si vsekakor zasluži omembo, in to je Apache Software Foundation. Zagotovo je najbolj poznana po strežniku Apache HTTPD, ki že zadnjih 17 let streže glavnino vseh obstoječih internetnih strani. Kljub obstoju alternativ, ki jim trenutno raste popularnost (nginx), se še vedno dobro drži na prvem mestu po "tržnem deležu" web strežnikov. Apache Software Foundation je odgovorna tudi za mnoge druge odprtokodne projekte, med drugimi: OpenOffice, Hadoop, Subversion, SpamAssassin, Solr... (celoten seznam projektov je na voljo na tej povezavi).



 

 

Zahvala

Vseh avtorjev odprte kode, ki jo uporabljamo, na tej strani žal ne moremo omeniti, se jim pa vseeno lepo zahvaljujemo za njihov trud, saj nam sadovi njihovega dela omogočajo gradnjo sistemov, ki slonijo na njihovih produktih in tako lahko ustvarjamo dodano vrednost, ki je sicer ne bi mogli.

 

Hvaležnost jim občasno izrazimo s finančnimi donacijami.

*Vse grafike so last njihovih lastnikov. Zahvaljujemo se jim za dovoljenje njihove uporabe na tej strani.